Ključna beseda: Rudolf Maister

»Slutil je, da se slovenskemu narodu na prepihu oblikovanja novih nacionalnih in političnih razmerij lahko zgodi krivica. Zato je v svojem srcu začutil, da mora ukrepati – za bližnje, za soborce, za Slovenke in Slovence ter predvsem za prihodnje rodove.«

»Tako se je general Maister skupaj s požrtvovalnimi in pogumnimi dejanji svojih soborcev s peresom in mečem vpisal v temelje slovenstva.«

»Opominjajo nas, da si moramo neprestano prizadevati za medsebojno zaupanje, spoštovanje in dialog.«

»Ko je 23. novembra 1918 general Maister s svojo vojsko razorožil nemško varnostno stražo in nad Maribor dvignil slovensko zastavo, se morda tudi sam ni zavedal, kakšen zgodovinski mejnik boja za svobodo je postavil.«

»Njegova vera v narod je prešla na mnoge somišljenike, izobražence, učitelje in Slovence, ki so z njim ohranjali upanje v svobodno prihodnost.«

»Veličina Rudolfa Maistra«

»Maistrovanje – srečanje dijakov srednjih šol iz krajev, povezanih z Maistrom in Maistrov kviz.«

»V njegovi rojstni hiši bo potekal dan odprtih vrat.«

»Odprli smo razstavo v njegovo čast.«

»Kot pravi kustosinja razstave Andreja Borin, so za slikarstvo Štih značilne močne barve, figuralne teme, vpletanje aktualnih dogodkov in kritičnost do struktur moči in oblasti.«

»Zanimajo jo zgodbe običajnih ljudi, vpetih v realnost tega sveta, ki jih podaja z naklonjenostjo in čustveno doživetostjo.«

»Njegova edinstvena dejanja smo v Kamniku zaznamovali že leta 1970 s postavitvijo njegovega kipa, na njegov rojstni dan imamo občinski praznik, po njem je poimenovanih veliko stvari od ulic, mostov, šol, vsako leto veliko prireditev.«

»Ne da si ga lastimo, v Kamniku je bil rojen, to je dejstvo. Seveda je pustil izjemen pečat v Mariboru, na Uncu je umrl, v Zavrh je hodil na dopust, spominjajo se ga še marsikje drugje po Sloveniji, ampak rojen je bil pa le v Kamniku, tako da po tej strani je pač naš rojak in na to smo seveda ponosni.«

»In prav je, da to v tem letu sliši čim več Slovencev vseh generacij. Za tak majhen narod, kot smo Slovenci, je namreč izjemnega pomena, da se zavedamo svojih korenin.«

»Maister namreč ni pripadal nobeni politiki, on je pripadal svojemu narodu. Imel je stike s Tavčarjem, ki je bil liberalec, sodeloval je z Antonom Korošcem iz takratne Ljudske stranke, ki je bila klerikalna stranka, da ne omenjam vseh literatov, s katerimi je sodeloval, ne glede na njihovo politično usmerjenost.«

»Maister bo predstavljen iz različnih zornih kotov: kot drzen vojak, vizionarski politik in občutljiv estet.«

»Ne priznavam teh točk. Maribor razglašam za posest Države Slovencev, Hrvatov in Srbov in prevzemam v imenu svoje vlade vojaško poveljstvo nad mestom in vso Spodnjo Štajersko.«

»Kadar se povežemo, smo nepremagljivi.«

»Najpomembnejša stvar pri vsaki krizi je naš odziv nanjo. Zgodovina nam je in nam vedno bo zastavljala zanke. Rojeni smo v svet borb in preizkušenj.«

»Moramo s solidarnostjo narediti vse, kar je v naši moči, da bosta varnost in stabilnost, ki ju uživamo v Sloveniji, čim prej zagotovljeni tudi Palestincem in Ukrajincem.«

»Na srečo je bil v tistih prelomnih dneh v poveljstvu meljske vojašnice zavedni slovenski častnik iz Kamnika.«

»Generala Maistra se zato le spominjajmo. Predvsem pa ga poskušajmo živeti.«

»A bil je še toliko več. Tako kot je pod imenom Vojanov umel sukati pero, je znal vihteti tudi meč.«

»Njemu in njegovim borcem gre zasluga, da smo Slovenci v nemirnem 20. stoletju zaokrožili ozemeljsko celovitost Slovenije, naposled kot samostojne in neodvisne države. Rudolf Maister ostaja zgled pogumnega vizionarja, velike narodno zavedne osebnosti, intelektualca, častnika in kulturnika, ki se ni bal izpostaviti za visoke cilje slovenstva, kot jih je tedaj odlično razumel.«

»V resnici ne vemo, kakšna bo prihodnost. Če bi se proti naši volji zgodilo karkoli takega, kar nas bi utegnilo ogrožati kot narod in državo, ne smemo za nobeno ceno iti eden proti drugemu, temveč le eden z drugim, skupaj. Slovenska sprava in edinost sta v tem smislu življenjskega pomena. Za narodno in državljansko enotnost si je vredno in odločilno prizadevati v prelomnih zgodovinskih trenutkih, sicer pa za normalno reševanje vseh malih in velikih težav zadostuje iskreno sodelovanje, medsebojno spoštovanje in strpnost do drugačnosti.«

»Zato se moramo vsak dan vsi truditi, da ti vzajemno spoštljivi odnosi gradijo in krepijo našo narodno in državljansko skupnost kot solidarno in vključujočo družbo.«

»Vse, kar smo ustvarili, smo ustvarili bolj ali manj sami, tudi državo. Poleg vsega imamo vse potrebne zgodovinske izkušnje in nauke, da ne ponavljamo napak, temveč ponavljamo in nadgrajujemo slavne dosežke. Dokler bo obstajal med nami iskren občutek, da se ne glede na razlike, razhajanja, nestrinjanja in celo zamere lahko vedno zanesemo na drugega, ni v prihodnosti nič takega, kar bi moralo vzbujati strah.«

»Moramo se pogovarjati, se poslušati, kolikor je mogoče iskreno sodelovati in kolikor je mogoče skupaj in s čim manj žrtvami obvladati virus.«

»Da iz te modrosti – da potrebujemo drug drugega, da se ne smemo izločati, ampak sodelovati – stopimo skupaj, storimo vse, kar je potrebno, da bomo sprejemali morda težje odločitve od teh, ki jih danes, za obvladovanje zdravstvene in človeške krize.«

»V Maistrovem duhu bi morali svoje delovanje usmeriti v skupne cilje, saj se lahko le s skupnimi močmi zoperstavimo tegobam sodobnega časa.«